S piškotki zagotavljamo, da naše spletno mesto deluje pravilno, prilagajamo vsebino in oglase, omogočamo funkcije družabnih omrežij in analiziramo omrežni promet. Podatke o vaši uporabi našega spletnega mesta delimo s svojimi partnerji, ki delujejo na področjih družabnih omrežij, oglaševanja in analize.
Test: Geely Coolray 1.5 TD Flagship+ 7DCT
tehnozvezdje.si, 22.05.2024
18.07.2024

Ko sem ta model na predstavitvi prvič videz, sem kar ostrmel. In podobno je bilo, ko so si ga ogledovali drugi med mojim testiranjem. Res deluje vpadljivo in všečno. Stranska linija je dokaj dinamična, oblikovanje pa, čeprav ne izrazito domiselno in morda za odtenek preveč zašiljeno, vseeno toliko samosvoje in posrečeno, da zanj nihče ne uporabil kakšnega slabšalnega pridevnika, tudi dolgočasnosti mu ni mogoče očitati. Lahko mu pridih kiča, kajti velik spojler, obarvane zavorne čeljusti, štiri izpušne cevi (če so sploh prave) in tudi notranji rdeči poudarki ter napis Battle (bitka) so rahlo odveč in utegnejo več potencialnih kupcev odvrniti kot pritegniti (slednjih seveda nekaj bo). Omenjena rdeča sicer ni moteča in nasploh je tudi notranjost morda še celo bolj presenetljiva kot zunanjost. Res je atraktivna, deluje kakovostno in predvsem je počutje za volanom res prijetno.
V Coolrayja sem se presedel iz »prazne«, minimalistične Tesle Model 3, kjer vozniku ne privoščijo ekrana z osnovnimi informacijami in kjer ni tako obkrožajoče armature in osrednje konzole. Zagotovo je tudi tako, malce kombijevsko okolje komu bolj po godu, in pretirano zaprt kokon lahko enako odvrača kot praznina, vendar so tu za moj okus našli pravo ravnovesje. Na voznikovem zaslonu resda ni mogoče prav veliko spreminjati glede prikaza, vendar nudi vse tiste informacije, ki jih ima človek rad ves čas pred očmi ali vsaj na »dosegu« vida, ne da mora non-stop pogledovati v desno na osrednji zaslon, kjer pomembni elementi tudi niso zadosti veliki.
Prostorsko bi lahko temu SUV-ju očitali, da ni ne tič ne miš, toda po zunanjih centimetrih je nekje tam kot denimo Škoda Karoq ali Seat Ateca, tudi ne daleč od denimo Kie XCeed, le da sta vsaj prva dva oblikovana bolj na osnovi kvadra in se zato ponašata s prtljažno prostornino blizu okrog 500 l. Geely uradno nudi le 330 l in to utegne biti njegova ključna hiba pri racionalnih slovenskih kupcih. Notranjega prostora je sicer dovolj, na zadnji klopi celo presenetljivo veliko, a če bi kakšen cm žrtvovali v korist prtljažnika oz. avto malenkost podaljšali, bi dobili idealnega, tako pa mu ravno malo zmanjka. Tudi kakšne posebne prilagodljivosti zadaj ni, želel bi si tudi olajšanega dostopa do pritrdišč Isofix, ki ga zdaj nudijo že skoraj vsi avtomobili.
Brez predsodkov med vožnjo
Coolray se po slovenskih cestah vozi dovolj dobro, da se večina kupcev ne bo pritoževala. Kvečjemu bodo prijateljem razlagali, da so si omislili res dober avto. Pelje se suvereno in ga zdelane površine ne zmotijo, le občasno vzdolžno zaniha, kot kakšen čoln na valovih, čez večje grbine oz. »ležeče policaje.« Tudi skozi ovinke ga nič ne zmede, čeprav je v resnici višji, kot bi mu prisodili na pogled, vendar po drugi strani tudi kakšnega naprednega občutka ne daje. Prijeten, vendar za vozniške navdušence rahlo anemičen.
Podobno lahko rečem tudi za bencinski motor, ki s poldrugim litrom prostornine in pomočjo turbine iztisne dokaj darežljivih 128 kW (172 KM). V časih, ko je ponekod težko dobiti več kot 100 kW. Moči je vsekakor dovolj in nihče ne bo mogel reči, da se bo blizu najvišje obtežitve na kakšnem klancu poznal primanjkljaj, po drugi strani pa tudi ne morem poročati o kakšni silni živahnosti. Poraba z dobrimi sedmimi litri glede na moč ni pretirana, a nekateri konkurenti z nižjo nudijo več užitkov, četudi so po specifikacijah manj potentni.
Samodejni menjalnik prestavlja lepo, a tudi poskrbi za nekaj nepotrebnega hrupa, da ne rečem tuljenja. Še posebej v načinu Comfort ali Eco velik poudarek daje nizkim obratom in posledično kar najvišji prestavi, medtem ko prilagodljivi način (Adaptive) malo bolje zaznava, kaj se dogaja na cesti, tako da potem ni silovitih prestavljanj navzdol, ko hoče voznik nekaj pospeškov. Še posebej v kakšnih klancih, medtem ko na avtocesti sploh ne bi bilo vedno nujno prestavljati za korigiranje hitrosti, ker jo je aktivni regulator pretirano znižal. Možnosti ročnega prestavljanja ni.
Coolray, kakršnega smo testirali (oprema GF oz. Flagship), stane natanko 27 tisoč minus deset evrov. To je funkcionalno tudi edina oprema, kajti višji nivo GF+ dodaja le drugačna platišča in prelivajočo se »sivkino« barvo za dodatnega tisočaka in pol.
Za ogled originalnega članka, prosimo, kliknite TUKAJ!